O Žusmu

Žusem je 669 metrov visok hrib s pestro zgodovino in velikim potencialom za prihodnost. Predstavlja severni rob Kozjanskega, njegovo ime pa izvira iz priimka prvega lastnika gradu, žusemskega viteza in krškega ministeriala Poppa de Suzzenheima. Pogled z Žusma proti jugu nam razkriva ločnico med dvema svetovoma: predalpskim in subpanonskim. Na zahodu in jugu se dvigajo hribovja, sestavljena pretežno iz dolomita in apnenca, z najvišjimi vrhovi med 500 in 800 metri (Kunšperška gora, Orlica, Vetrnik, Oslica, Rudnica, Bohor), ki spadajo k vzodno Posavskem hribovju, to pa sodi v predalpski svet. Na južnem pobočju Žusma se razprostira naselje Dobrina, na zahodnem pa Hrastje.

V zadnjih letih se turistične in druge aktivnosti na Žusmu in v njegovi okolici zelo razvijajo. Izpostaviti velja zalsti pohodništvo in jadralno padalstvo. Bližina Slivniškega jezera prinaša tudi individualni izletniški turizem, kar dobro vpliva na razvoj okoliških turističnih kmetij. Potencial ima tudi razvoj zdraviliškega turizma pri Grajskem vrelcu v Dobrini.

Zgodovina

Na Žusmu so našli svoje zatočišče Žusemski knezi, ki se prvič omenjajo leta 1203. Na njihovo prisotnost še danes opozarjajo ruševine gradu, pa tudi drugi kulturni spomeniki (ječe, temelji stolpov Turn Žusenek nad Dobrino in Turn na Sv. Heleni) in nekatera ledinska imena v okolici Žusma (Grofov štant, Ječovo, Grajski vrelec). Grofija Žusemska je obsegala sam Žusem, Žamerk, Loko pri Žusmu, do Spodnjega Tinskega, ves Sveti Štefan, Drobinsko in del Slivnice. Grad je bil eden večjih in močnejših gradov in je gospodoval tem krajem celih osemsto let, lastniki pa so se pogosto menjavali.